komentar – Psalm 78 je bil napisan kot izjava, da so bili Samaritani prejemniki, katerih vsebina naj bi bila pripovedovanje, da je Bog izbral pleme Judo in goro Sion za kraj svojega svetišča in pooblastil kralja Davida na celotnem ozemlju Izrael. Cilj kantice je opisati tiste, ki pridejo pozneje, kako veličastna in zelo mogočna so bila Gospodova dejanja, da so lahko dosegla čudeže, ne pozabijo pa vseeno na nenehni greh ljudi in zlasti na pleme Efrajn, iz katerega so izhajali Samarijci.
Psalm 78 popoln
[1] Maskil. Asaf Ljudje moji, poslušajte moje učenje, poslušajte besede mojih ust.
[2] Odprla bom usta v prispodobah, izzvala bom arkane iz davnih časov.
[3] Kar smo slišali in vedeli in povedali so nam očetje,
[4] tega ne bomo obdržali pred njihovimi otroki; prihodnji generaciji bomo povedali pohvale Gospoda, njegovo moč in čudeže, ki jih je dosegel.
[5] Na Jakobu je izpovedal pričevanje, v Izraelu je postavil zakon: zapovedal je našim očetom, naj jih predstavijo svojim otrokom,
[6] tako, da bodoča generacija ve, otroke, ki se bodo rodili. Tudi oni bodo vstali, da bodo povedali svojim otrokom
[7] da bi se lahko zaupali Bogu in ne pozabili na božja dela, vendar bodo držali njegove zapovedi.
[8] Naj ne bodo podobni svojim očetom, uporniški in trdoživi generaciji, generaciji z neskladnim srcem in nezvestim duhom do Boga.
[9] Efraimovi sinovi, hrabri lokostrelci, so na dan boja obrnili hrbet.
[10] Božje zaveze niso držali tako, da niso hoteli upoštevati njegovega zakona.
Priporočena branja- Psalm 76: popoln, komentar
- Psalm 62: popoln, komentar
- Psalm 102: popoln, komentar
- Psalm 6: popoln, komentar
- Psalm 20: popoln, komentar
[11] Pozabili so njegova dela, čudeže, ki jim jih je pokazal.
[12] On je delal čudeže pred njihovimi očetje, v državi Egiptu, na poljih Tanis.
[13] Razdal je morje in jih spustil ter ustavil vode kot nasip.
[14] Vodil jih je z oblakom podnevi in vso noč z žarom ognja.
[15] Razbil je skale v puščavi in jih dal piti kot iz velikega brezna.
[16] Potoke je stekel s pečine in v hudournikih tekel vodo.
[17] Pa vendar so še naprej grešili proti njemu, upirali so se Najvišjemu v puščavi.
[18] V svojih srcih so izkušali Boga, ki so ga prosili za hrano;
[19] so mrmrali proti Bogu, rekoč: "Ali bo Bog morda pripravil mizo v puščavi?"
[20] Glej, udaril je s pečine in voda je prišla, potoki pa so se prelivali. "Ali bi lahko dal kruh ali pripravil meso ljudem?"
[21] Ko jih je slišal, se je Gospod jezil nanje; ogenj je planil proti Jakobu in jeza je eksplodirala proti Izraelu,
[22] ker niso imeli vere v Boga niti upanja v njegovo zveličanje.
[23] Ukazal je oblakom od zgoraj in odprl nebeska vrata;
[24] je deževal mano v hrano in jim dal nebeški kruh:
[25] človek je pojedel angelov kruh in jim dal obilo hrane.
[26] Sprožil je vzhodni veter na nebu in z močjo razstrelil Avstralca;
[27] na njih je deževalo meso kot prah, ptice pa kot morski pesek;
[28] padli so sredi svojih taborišč, okrog svojih šotorov.
[29] Jedli in bili so dobro zadovoljni, izpolnili so jih v svoji želji.
[30] Njihovega pohlepa še ni bilo zadovoljeno, še vedno so imeli hrano v ustih,
[31] ko se je proti njima vzbudil božji gnev, masakriral najmočnejše in zrušil najboljše Izraelce.
[32] Ob vsem tem so še naprej grešili in niso verjeli v njegove čudeže.
[33] Nato je z nenadnim pokolom odpihnil njihove dni in leta.
[34] Ko jih je pokončal, so ga iskali, se vrnili in se še vedno obrnili k Bogu;
[35] so se spomnili, da je Bog njihov pečin in Bog, Najvišji, njihov rešitelj;
[36] so ga z usti laskali in mu lagali z jezikom;
[37] njihova srca niso bila iskrena z njim in niso bili zvesti njegovi zavezi.
[38] In on je usmiljeno odpustil krivdo, jim odpustil, namesto da bi jih uničil. Velikokrat je umiril svojo jezo in zadrževal jezo,
[39] spomnite se, da so meso, dih, ki gre in se ne vrača.
[40] Kolikokrat so se v puščavi uprli proti njemu in ga žalili v tistih samotah!
[41] Znova in znova so izkušali Boga, razdražili Svetega Izraela.
[42] Niso se več spominjali njegove roke, tistega dne, ko jih je osvobodil zatiralca,
[43] ko je v Egiptu delal svoje čudeže, je bil v poljih Tanisov.
[44] Spremenil je njihove reke in potoke v kri, da ne bi pili.
[45] Tafanija je poslal, da jih požre, in žabe, da bi jih nadlegoval.
[46] Gosenicam je dal žetev, kobilicam njihovo delo.
[47] S točo je uničil njihove vinograde, njihove mrazišča z mrazom.
[48] Izročil je njihovo živino v točo, njihove črede do strele.
[49] Sprožil je svojo ognjeno jezo, jezo, zgražanje, stisko nad njimi in poslal glasnike usode.
[50] Svojo jezo je sprožil: ni jih prizanesel pred smrtjo in jim je dal življenje v kugi.
[51] Vsak prvorojenec v Egiptu je v šotorih Cam odkril prve sadove svoje živahnosti.
[52] Svoje ljudi je poslal kot jate in jih vodil kot jate v puščavo.
[53] Vodil jih je varno in brez strahu, njihovi sovražniki pa so jih potopili v morje.
[54] Pošiljal jih je gor na svoje sveto mesto, na goro, osvojeno z njegovo pravico.
[55] Pognal je narode pred njimi in jih premogel nad svojo dediščino, zaradi česar so Izraelova plemena stanovala v svojih šotorih.
[56] Toda še vedno so ga milili, uprli se Bogu, Najvišjemu, niso ubogali njegovih ukazov.
[57] Zatajili so ga, kot očeta, izdali, propadli so kot ohlapen lok.
[58] Izzivali so ga s svojo višino in s svojimi idoli, ki so ga naredili ljubosumnega.
[59] Bog je bil ob zaslišanju razdražen in ostro zavrnil Izraela.
[60] Zapustil je dom Šilo, šotor, ki je živel med ljudmi.
[61] Porobil je svojo moč, svojo slavo v moč sovražnika.
[62] Svoj narod je predal meč in vžgal jezo proti njegovi dediščini.
[63] Ogenj je požrl cvet mladosti, njegove device niso imele poročnih pesmi.
[64] Njegovi duhovniki so padli po meču in njihove vdove niso ničesar pritožile.
[65] Toda takrat se je Gospod prebudil kot iz spanja, kakor pogumen, zadihan z vinom.
[66] Udaril je sovražnike za seboj, jim nanesel večni sram.
[67] Odvrnil je Jožefove šotore, ni izbral Efraimovega plemena;
[68] a je izvolil Judino pleme, goro Sion, ki jo ljubi.
[69] Svoj tempelj je zgradil tako visoko kot nebesa in kot stabilna zemlja za vedno.
[70] Izbral je Davida za služabnika in ga vzel iz ovčjih ovc.
[71] Po materi ovci ga je poklical, da bi nahranil svoje ljudi Jakoba, njegovo dediščino Izrael.
[72] Bil je njihov pastir s celim srcem in jih vodil z modro roko.
