Izbor pregovorov, izrekov in idiomov piemontov, ki se najpogosteje uporabljajo v Piemontu, vključno s prevodom v italijanščino, kot pričevanje modrosti njenih ljudi.

Piemontejski idiomi

- Val pusè na bóna làpa, ki na bóna sàpa. (Bolj vredno je imeti dober jezik kot dober motik)

- Taula sven nen vec. (Za mizo ne ostariš)

- Ghè mia na bèla scarpa, c'la postani moj na sciàvata. (Ni lepega čevlja, ki ne postane copat)

- Avar l'è pej del crin, l'è mac bun dop mort. (Sladica je kot prašič, dobra je šele po smrti)

- J'arme dle dône a son la lenga j'unge in solze. (Žensko orožje so jezik, nohti in solze)

- Dentura pada, fortun-a s-ciassa. (Redki zobje, debela sreča)

- A l'é mej sté citu, kar je užitek. (Bolje je molčati, kot pa govoriti neumnosti)

- Ël furmagg a disnè l'è ali, marenda argent, a la seira piumb. (Sir je zlato za kosilo, srebro za prigrizek, svinec za večerjo)

- A l'è brùt a serve, toda pì brùt fese služi. (Žalostno je služiti, a bolj žalostno je služiti)

- Doe fomne in ni oboževalec. (Dve ženski in gos na trgu)

Priporočena branja

• Hebrejski pregovori: izreki in idiomi
• Eskimovi pregovori: izreki in idiomi
• Romunski pregovori: izreki in idiomi
• Pregovori o sreči: priljubljena izreka
• Kalabrijski pregovori: izreki in idiomi

- Le busie a sùn cùm j sop, c’a scucunosu da luntan. (Laži, kot hromi, izstopajo od daleč)

- El diau a l'è gram, ker je veg. (Hudič je slab, ker je star)

- Murusa a l'é lait, spusa l'lé bur, fumna l'é furmagg dur. (Dekle je mleko, nevesta je maslo, žena trdi sir)

- Omna sensa fumna a l'é 'n caval sensa brila, fumna sensa pa sem l'é na barca sensa timun. (Moški brez ženske je konj brez mostička, ženska brez moškega pa čoln brez krmila)

- Fa faè larg cun stvari j autri. (Priročno, da se potrudite s stvarmi drugih ljudi)

- Od moke 'n sac' d, moka peur nen sorti d. (Iz vreče premožne moke ne more priti)

- A-i va régola e mësura fin-a a bèive čista starost. (Upoštevati je treba pravila in meriti tudi pri pitju čiste vode)

- Kdor je na konju poskrbel zanje, si zasluži nekaj. (Kdor ne skrbi za svojega konja, si zasluži, da gre peš)

- Jaz sem starš. (Prijatelj je boljši od desetih sorodnikov)

- Cun d's stras in d'tacùn nastane lepa mat. (Z krpami in z nekaj obliži potegne prijetnega fanta)

Piemontejske izreke

- Kdo v l'àà vidi Torino in nen la Venaria l'à cunusú morje in nen la fia. (Kdo je videl Torino in ne La Venaria, je poznal mamo in ne hčerko)

- Kot peur nen beivi in ​​subiè. (Ne moreš piti in žvižgati)

- Chi pasa Po pasa Doira (Kdor prečka Po, lahko prečka tudi Doro. (To pomeni, da tisti, ki premagajo velike težave, lahko premagajo celo majhno)

- Gnanca jaz lahko bogio la coa par gnent. (Tudi psi sploh ne mahajo z repom)

- Firb cmè Gribùja che pri nen bagnase a sascundiva mravljica in Ariane. (Pametna kot Gribuglia, ki se je skrivala v toku, da se ne bi zmočila)

- Ël vin pì bun al’è cul ch’as beiv cun ij amis. (Najboljše vino je tisto, ki ga pijete s prijatelji)

- Ij fieuj sin, kot ij dij dla človek: na mreži iz istess se zdi in iz istessa mare, a i na j'è nen un midem. (Otroci so kot prsti roke: rojeni so iz istega očeta in iste matere, vendar ni enega kot drugi)

- Na ris al nassa int l'aqua in 'l mora int al vin. (Riž se rodi v vodi in umre v vinu)

- Ij fieuj, sin na kavagni 'neprijetnosti in en sestin ed piasì. (Otroci so košarica sitnosti in košara užitkov)

- A l'è mac le muntagne c'aancuntru nen. (Samo gore se ne srečujejo)

- Kdor je vedno bolan, je zadnji slišal. (Kdo je vedno bolan, zadnji umre)

- S 'at veuri vivi in ​​sta san, od daljnih staršev. (Če želite živeti zdravo, se izogibajte sorodnikov)

- Al mund l'è cùmè lok iz Noaha, tonti besci in pooch òman. (Svet je kot Noev lov, veliko zveri in malo ljudi)

- Jaz vissi s'amparu brez učitelja.(Glasovi se učijo brez mojstra)

- Za njihovo ceno so prepričani, da so dobri. (Stane več kot slabo, kot biti dober)

- Pulenta a fa quatr mesté: serv da mnestra, serv da pan, 'mpiniss la pansa in scauda' jaz človek. (Polenta naredi štiri obroke: služi kot juha, služi kot kruh, napolni trebuh in ogreje roke)

- Kdo je poslal in okusil, da bi užival vso ljubezen iz preteklosti. (Tisti, ki slišijo in molčijo, v miru uživajo ves svet)

- Kot komensa meuire quand kot nass. (Začneš umirati, ko se rodiš)

- Piemontèis fàuss in cortèis. (Lažni in vljuden Piemonttese)

- Če hočeš bastejsu, ij ubogi andrejvu tuti a carosa. (Če bi bilo želja dovolj, bi se vsi revni odpravili v kočijo)

Pijemontejski pregovori

- Tri cuse duluruse 'nta famija:' l furnel c'a fuma, 'l cuert c'a pieuva, fumna c'a crija. (Tri stvari so v družini boleče: dimnik, ki naredi dim, streha, ki pusti dež, in žena, ki kriči)

- Lòn chàs je za ij fieuj kot fa nen za gniun 'd ij autri. (Kar se naredi za otroke, se ne naredi za nikogar drugega)

- Le bele fomne a l'an semper rason. (Lepe ženske imajo vedno prav)

- Jaz trkam treuvo nikoli od alogg. (Napačno nikoli ne najde nastanitve)

- A l'é pu facil spusese mal, ki je dobro jedel. (Lažje se je poročiti, kot jesti dobro)

- Haag je paiški spessiàri. (Česen je kmečki farmacevt)

- Dva mravljinčka in dva gotova mraza ljubitelju lepega fraka. (Dva oreha v vrečki in dve ženski v hiši delata velik lopar)

- Ljubi in sranje sin doe canaje: eden poje el cheur in l'àutra le muraje. (Ljubezen in sranje sta dva prevara: eden korodira srce, drugi stene)

- Önca l'àcua sönta misciaa cùm la teara sönta, fà paciòc. (Sveta voda, pomešana tudi s sveto zemljo v obliki blata)

- Par paghè e mori j 'sempar temp. (Vedno je čas za plačilo in smrt)

- Ai pulitich gh'intarèsa la sgent, cùmè ai pülas i cöögn. (Politiki skrbijo za ljudi, kot so psi bolhe)

- Jaz sem sijajna pri pobožni torbi je življenje, dona pri je pija tute in doe. (Brigande ti vzamejo torbo ali življenje; ženska jih vzame oboje)

- L'aso 'd Cavor kot lauda da sol. (Osel Cavour se hvali sam)

- A ssasa duv's a snas, a ssasa pa 'nduv a smeuir. (Vemo, kje smo se rodili, vendar ne vemo, kje umremo)

- Vsakič na družabnem mestu, vsaka fumna 'n om. (Za vsak vijak drog, za vsako žensko moški)

- A-i-ni lepši kot 'na facia cuntenta. (Nič ni lepšega od srečnega obraza)

- Na ca sensa fomna a l'è na ca senssa luč. (Hiša brez ženske je ugasnjena svetilka)

- V Pifaniji dnevi nevihte. (V Epifaniji se dnevi daljši s mravljinim tempom)

- A-i je gnun malan pes ki na fomna grama. (Ni hujše bolezni kot slaba žena)

- Najprej v Mortari, za Fossana in za Marsijo. (Najprej v Mortari, nato v Fossanu in nato v Marseillu)

- Cativa lavera a treuva nikoli bon-a péra. (Slaba pralnica nikoli ne najde dobrega kamna)

- Jaz bom bon, ko je ovira za to, da sem bela. (Vino je dobro, ko je gostiteljica lepa)