Fizična geografija Afrika


post-title

Ko govorimo o fizični geografiji Afrike, se sklicujemo na značilnosti njenega ozemlja, kjer so velike tabele.


Afriški reliefi

Za afriško ozemlje je značilna prisotnost velikih plošč, vključno z etiopskim Acrodoro, na katerem sta izolirani starodavni saharski vulkanski masivi Ahaggar, 2918 m., In Tibesti, 3415 m., In stojijo proti jugovzhodu, tiste, ki so nastale v novejših časih, Kilimanjaro, 5895 m., in Kenija, 5199 m.

Od resničnih gorskih verig je mogoče govoriti samo o Atlasu, ki je na območju Kenozoika nastal na severu, na skrajnem jugu pa o južnoafriških verigah rta Cape zaradi hercinske orogeneze.


Monotonost plank sta na vzhodu razčlenjena z dvema velikima potopnima tektonskim jamama, srednjeafriškim, ki sega od zaliva Sofala do doline Srednjega Nila, in vzhodnoafriškim, ki izvira v regiji zahodno od Kilimandžara in se nadaljuje na severu na območja, ki jih pokrivata Rdeče in Mrtvo morje.

Podnebna Afrika

Afrika je prerezana na pol in stisnjena za približno štiri petine na območju tropov, Afrika predstavlja zelo različne podnebne razmere od regije do regije.

Kljub temu je mogoče, če povzamemo, vzpostaviti ekvatorialno območje z visokimi temperaturami, nizkimi sezonskimi nihanji, obilnimi padavinami skozi vse leto, z največ solsticami.


Severno in južno od tega traka barva trakovi s tropsko podnebje, z vedno visokimi temperaturami, vendar bolj občutljivimi letnimi temperaturnimi razponi in občasnimi deževji, ki se izmenjujejo z enim ali dvema sušnima obdobjema.

Za regije Sahara, Kalahari in Namibija je značilna puščavska klima z zelo visokimi temperaturami v poletni sezoni, precej občutnimi letnimi in dnevnimi temperaturnimi nihanji, zelo malo ali brez padavin.

Končno imata skrajna severna in južna regija mediteransko podnebje, kjer temperature v poletni sezoni niso pretirano visoke in zime.


Deževje je pozimi na severu, poleti pa v regiji Cape.

Hidrografija Afrika

Ogromni hidrografski bazeni, v katere se razcepa, so posledica predvsem tabelarne morfologije celine.

Priporočena branja
  • Na kratko zgodovina Egipta
  • Fizična geografija Afrika
  • 7-dnevni pot v Maroko: 18 nepozabnih krajev
  • Nuweiba: kaj videti med zalivom Akabe in Sinajem
  • Andrafiabe: najlepša jama na Madagaskarju

Med velikimi rekami, ki so njeni zbiralci, prvo mesto pripada Nilu, ki se izliva v Sredozemlje, kjer skupaj tečejo vode večjega dela vzhodne Afrike.

Sledite reki Kongo ali Zairu, ki uvaja ekvatorialne vode v Atlantski ocean, Zambezi in Limpopo, ki v centralni in južni Afriki izlivajo vode v Indijski ocean ter na koncu še Niger in Orange, ki se izlivata v Atlantskem oceanu oziroma vodah osrednje-zahodne in južne regije.

Povodja brez izliva na morje, jezera Čad in Ngami ter območja brez vodotokov Sahare in Kalaharija so zelo velika, saj pokrivajo približno četrtino celine.

Kar zadeva jezera, večinoma zasedajo dno nekaterih odsekov tektonskih jam v Niassi, Tanganjiki, Kivuju, Edoardu, Albertu in Turkani.

Jezero Victoria, ki je največje v Afriki in eno največjih na svetu, je tipično visokogorsko jezero. Čad, Ngami in Makarikari so le ogromna močvirja, ki se razlikujejo glede na letni čas.

Flora Afrike

Na skrajnih severnih in južnih območjih so borovi, hrasti, agrumi, trte, oljke in palme. Gojijo se pšenica, riž, stročnice in bombaž, pridelki, ki skupaj s kavo in tobakom vplivajo tudi na toplejša območja, v krajih, kjer nadmorska višina blaži.

Na puščavskih območjih obstajajo samo rastlinske vrste, prilagojene sušnim okoljem, razen oaz, kjer razpoložljivost vode omogoča rast palčk in gojenje žit in zelenjave.


Travnate stepe in savane so značilne subtropska območja, na katerih izstopajo ogromna drevesa, kot so baobab, jastog in krušno drevo. Gosti tunelski gozdovi se nato razprostirajo vzdolž velikih vodnih poti, tako imenovanih, ker se veje dreves na reki združujejo v obokani obliki.

Nazadnje so na ekvatorialnem območju bujni, skoraj neprehodni deževni gozdovi, kjer uspevajo dragocene esence, kot so tikovina, palisander, ebony in mahagoni.

Pridelki iz tropskih in ekvatorialnih območij so predvsem sladkorni trs, guma in banane.

Favna Afrika

Na zmernih območjih Afrike poleg živali sredozemskih območij živijo šakali, hijene, krokodili, jastrebi in čaplje. Tipične živali puščav so kamele in dromedarji.

V stepah in savanah uspevajo gazele, antilope, noji, sloni, žirafe, zebre in številne druge rastlinojede, ki jim grozijo mesojedi, kot so levi in ​​leopardi.

V gozdovih, kjer se velike živali ne morejo enostavno premikati, favno sestavljajo predvsem opice, vključno z gorilo in šimpanzi ter številne sorte plazilcev, ptic in žuželk.

Afrika: Geografske osnove (Maj 2024)


Oznake: Afrika
Top